Božičnica že letos
Oglaševanje
Premier Robert Golob je ob tem izpostavil, da so “vsi skupaj ponovno dokazali, da je spoštljiv dialog med različnimi akterji tisti, ki pripelje do najboljših in uravnoteženih rešitev.
V tej vladi od prvega dne prisegamo na socialni dialog, ki je ključen, zato smo ga ponovno obudili. Ta mora potekati v spoštljivem in konstruktivnem tonu. Ravno današnji podpis to dokazuje v najboljši možni luči”.
“To je zmaga dialoga in spoštovanja med akterji. To bi rad poudaril vedno znova, saj verjamem, da s tem kot družba prosperiramo,” je dejal.
Po njegovih besedah je pokojninska reforma nujna, češ da je treba za javni pokojninski sistem poskrbeti, da bo vzdržen. “Ključno nam je bilo, da se pokojninska reforma ne izvaja na račun obstoječih upokojencev,” je poudaril.
“Vodili so nas trije cilji: poskrbeti za ustrezne pokojnine zdajšnjih upokojencev; da bo pokojninski sistem vzdržal še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala pokojnine v prihodnosti; in poskrbeti za zaupanje mlajših generacij, da bodo, ko bo prišel njihov čas za upokojitev, pokojnine dostojne. Te tri cilje je bilo treba zložiti v mozaik in ponosen sem, da je socialnim partnerjem uspelo,” je dodal in se vsem zahvalil za trud.
“Letni dodatek smo sistemsko uredili in uvedli nov zimski dodatek, ki je sistemsko urejen. Poskrbeli smo, da bodo vsi upokojenci že letos ob novembrski pokojnini dobili 150 evrov božičnice. Ta se bo letno dvigovala za 20 evrov do leta 2030, ko bo uskladitev z inflacijo,” je pojasnil.
“Ne gre za posamičen dodatek, ampak sistemsko ureditev vseh dodatkov. To se na videz sliši kot nekaj manj pomembnega, a ni. Do zdaj je bilo to prepuščeno vsakoletnim pogajanjem o proračunu. Ali bo politika dala ali ne. Sedaj več ni dileme. Politika se je s socialnimi partnerji zavezala, da to upokojencem pripada. To postaja zakonska pravica,” je še dodal. Po njegovih besedah bodo s tem dodatkom upokojenci lažje prebrodili zimsko obdobje. “Skrb za starejše je vodilo vsake socialno orientirane vlade, zato nam je bilo pomembno, da se taka reforma ne izvaja na račun obstoječih upokojencev,” je sklenil.
Boštjančič: Izvedba reforme je zelo pomembna
Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča sta bila glavna cilja oziroma rezultata pokojninske reforme večja javnofinančna vzdržnost pokojninskega sistema in dvig odmernega odstotka.
“Izvedba same reforme je zelo pomembna tudi za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, katerega uspešno izvajanje je predpogoj za to, da dobimo evropska sredstva,” je dodal. Spomnil je, da je cilje za načrt za okrevanje in odpornost spisala prejšnja vlada, ki je bila po njegovih besedah pri tem zelo ambiciozna, in poudaril, da zastavljeno izvaja aktualna vlada. “Medtem ko so nekateri močni na besedah in obljubah, smo drugi tisti, ki te obljube, ki smo jih dali Evropski komisiji, izvajamo,” je dejal.
Zaradi sprejete reforme bodo po njegovih napovedih stroški, povezani s staranjem prebivalstva, v prihodnjih letih naraščali počasneje, kot bi brez teh sprememb. “To bo seveda ključno vplivalo k večji javnofinančni vzdržnosti,” je dejal in poudaril, da s tem delo ni končano, saj bo treba učinke reforme redno spremljati. “Dejstvo namreč je, da živimo vse dlje, zato je treba te trende ves čas spreminjati in po potrebi tudi prilagajati pokojninski sistem,” je dejal Boštjančič.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so na vladni strani uspeli pokazati razumevanje, da finančna vzdržnost ne bo temeljila na dodatnem obremenjevanju gospodarstva. Dodal je, da si slednjega kot država ne moremo privoščiti.
Prav tako je zadovoljen, da se za upokojence uzakonja božičnica in da so uspeli ohraniti temeljno pravilo pokojninskega sistema, to je 40 let delovne dobe za upokojitev.
Višja upokojitvena starost od leta 2035
Po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič so bila pogajanja izjemno zahtevna in težka, temeljila so tudi na strokovnih podlagah. “Če smo socialni partnerji skušali iskati spodnji sprejemljivi minimum za vse skupine, bo javna razprava razkrila posamezne interese in probleme,” je dejala.
Po javni razpravi bodo socialni partnerji še enkrat preverili prejete predloge in tiste, ki bodo za vse tri sprejemljivi, vključili v predlog reforme. “Sindikati smo zasledovali cilj, da se čim manjšemu številu prebivalstva zgodi kakšno obsežno povečanje – bodisi starosti bodisi delovne dobe. In da hkrati zaščitimo položaj sedanjih upokojencev,” je dodala.
“Pozdravljamo, da se je v zakonodaji, ki je bolj namenjena bodočim upokojencem kot sedanjim, vendarle našel prostor za izboljšanje njihovega položaja, da pa hkrati ne obremenjujemo pretirano bodočih generacij,” je dodala in pristavila, da je dolgo prehodno obdobje mogoče, ker so se prenove sistema lotili pravočasno.
Po besedah Jerkič se je v javnosti največ govorilo o upokojitveni starosti – 62 za 40 let delovne dobe in 67 za vsaj 15 let, ki stopi v veljavo po prehodnem obdobju leta 2035.
“Verjamemo, da nikomur od tistih, ki se bo v tem položaju znašel leta 2035, ni zdajle pri srcu čisto lahko, a smo vsi pričakovali, da je to eno od področij, kjer bo treba narediti premike,” je povedala Jerkič in dodala, da so sindikati s stisnjenimi zobmi privolili v to, da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo povišale. Po njenih besedah delavci v pokojninsko blagajno prispevajo enkrat več od delodajalcev.
“Žal mi je, da je delodajalska stran zamudila priložnost, da bi ob izenačitvi prispevne stopnje dosegli to, kar govorimo že ves čas, da ne bi povečali bruto plač, pač pa zvišali neto plače,” je sklenila Jerkič.
“Težko je biti navdušen”
Tudi predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek je zadovoljen, da so pogajanja pripeljali do konca, a je “težko biti navdušen”, je dejal.
“”Že leta 2017 smo vedeli, da bomo v to kislo jabolko morali ugrizniti, ko smo podpisali usklajena stališča socialnih partnerjev. Že takrat so izhodišča nakazovala, da bo potreben dogovor glede upokojitvenih pogojev in višine pokojnin,” je pojasnil Počivavšek in ob tem spomnil, da je takratna reformna “bela knjiga”, ki jo je pripravila stroka, predvidevala več predlogov zaostrovanja upokojitvenih pogojev, med katerimi je bil najmilejši 63 let starosti in 42 let delovne dobe.
A je po njegovih besedah pozitivno, da so dosegli soglasje. “Pomembno je, da je bil dogovor dosežen v obdobju relativno dobrih makroekonomskih razmer. To je omogočilo dogovor, ki ne vključuje radikalnih zaostrovanj upokojitvenih pogojev, na drugi strani prinaša višjo in bolj pravično odmero pokojnin v prihodnje ob dolgih prehodnih obdobjih, ki pogosto niso bila luksuz pokojninskih reform,” je ocenil.
Dogovora o predlogu reforme sicer niso podpisali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Prepričani so, da bi morala reforma izenačiti prispevno stopnjo za pokojninsko zavarovanje, ki jo plačujejo delodajalci, in tisto, ki jo plačujejo delavci. Za delodajalce namreč znaša le 8,85 odstotka, za delavce pa kar 15,50 odstotka, s čimer se ne strinjajo, je dejal predsednik konfederacije Damjan Volf. “Zamujena je idealna priložnost, da bi se neto plače delavcev vsaj nekoliko zvišale,” je opomnil.
Pokojnine so tek na dolge proge
Podpis pozdravljajo tudi delodajalci. Ob tem so izrazili zadovoljstvo nad odsotnostjo dodatnih obremenitev za gospodarstvo, s čimer se njegova konkurenčnost ne bo poslabšala.
Če želimo, da gospodarstvo ostane konkurenčno, je treba poskrbeti tudi za razbremenitve, so opozorili.
“Če je bila na začetku, ob prvih izhodiščih, to misija nemogoče, smo v mesecih pogajanj lahko ugotovili, da je možno najti konsenz, da ne obremenjujemo, ampak razbremenimo gospodarstvo,” je poudaril predsednik združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Po njegovi oceni smo danes soočeni z vzdržnimi pokojninami, ki so stimulativne tako za mlade kot tudi za tiste, ki so pred upokojitvijo.
A pokojnine so tek na dolge proge, je opozoril Trobiš. Med ključnimi težavami je izpostavil pomanjkanje delovne sile, zato je ob pokojninski reformi po njegovem mnenju treba razmišljati tudi o tem, da se Slovenija odpre za nove zaposlitve iz drugih držav, ki bodo prispevale k pokojninski blagajni. “Te spremembe mora Slovenija biti pripravljena storiti,” je poudaril.
Za združenje delodajalcev je ključna zaveza vlade ta, da bo zakon v dogovorjeni obliki peljala skozi vse nadaljnje faze, vse morebitne spremembe pa so lahko sprejete zgolj v soglasju z vsemi tremi partnerji, je izpostavil Trobiš.
Današnji dogovor pozdravljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je med ključnimi cilji, ki jih naslavlja dogovor, izpostavila skrb za dostojne pokojnine sedanjih upokojencev in spodbudo za mlade, kot zelo pomembno pa je izpostavila tudi to, da se tistim, ki želijo delati dlje, to omogoči. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da je prevladal razum in da se s predlagano reformo ni dodatno obremenjevalo gospodarstva.
“Če želimo, da bo gospodarstvo ostalo konkurenčno, in če želimo, da bomo imeli tudi delovna mesta, je treba poskrbeti tudi za razbremenitve,” je poudarila.
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in predsednik državnega sveta Marko Lotrič je spomnil, da so bili tako ljudje kot podjetja v zadnjih dveh letih že dodatno obremenjeni, ter da je treba nenehni pritisk z dodatnimi ali višjimi obremenitvami zajeziti. Meni, da je razbremenitev stroškov dela nujna, saj se slovensko gospodarstvo sooča z upadom naročil in nestabilnim poslovnim okoljem tako v Sloveniji kot tujini.
Izrazil je zadovoljstvo, da bodo upokojenci dobili vsaj skromno božičnico, ter da je bila izpolnjena zahteva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki bo v slovenski proračun prinesla okoli milijarde evrov.
Poudaril je, da si bo delodajalska stran tudi v prihodnje prizadevala za uspešno poslovanje gospodarstva, kar bo omogočalo visoko zaposlenost in boljše plače, s tem pa prilive v blagajne iz plačanih prispevkov in davkov.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo dejstvo, da ni prišlo do napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za samostojne podjetnike, da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo zvišale.
“V OZS smo ves čas pogajanj poudarjali, da ne sme priti do dodatnih obremenitev obrtnikov in podjetnikov, saj bi to pomenilo zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” je po podpisu dogovora poudaril predsednik OZS Blaž Cvar. Prav tako je treba razumeti, da samostojni podjetniki nimajo enakih pravic kot zaposleni, zato jih je po Cvarovem mnenju treba obravnavati ločeno. Predsednica trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah je izpostavila, da z današnjim podpisom dogovora naloga vlade in socialnih partnerjev ni končana, temveč se začenja začetek javne razprave o predvidenih spremembah pokojninske reforme, ki jo bodo socialni partnerji izkoristili za izboljšanje nekaterih predlaganih določil. Med “še ne dovolj dorečenimi določili” je izpostavila drugi pokojninski steber, “za katerega v gospodarstvu pričakujemo, da bo še naprej temeljil na prostovoljnosti”, je poudarila. Je pa pozdravila odločitev, da se prispevne stopnje za delodajalce v tem trenutku ne spremenijo
