Predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade so podpisali dogovor o pokojninski reformi. Po predlogu pokojninske novele Ekonomsko-socialnega sveta bo zahtevana upokojitvena starost za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa po novem znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. „Starostne meje se podaljšujejo za dve leti, to je nujno, ker se kot družba staramo,“ je dejal minister za delo Luka Mesec. Po besedah premierja Roberta Goloba je podpis zmaga dialoga. Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je od danes naprej do sredine aprila v javni obravnavi, vladna stran pa si želi, da bi jo državni zbor obravnaval še pred poletjem.
Oglaševanje
Potem ko je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v ponedeljek tik pred zdajci odpovedalo podpis dogovora o pokojninski reformi, so dopoldne podpisali ta pomembni dokument. Poleg dodatkov upokojencem pokojninska reforma prinaša višjo upokojitveno starost.
“Ob zavedanju, da se kot družba staramo, smo se dogovorili, da smo vsi skupaj pripravljeni delati dlje, a ne za slabše pokojnine,” je pojasnil minister za delo Luka Mesec. V preteklosti so se po njegovih besedah ljudje upokojevali s slabo odmero pokojnine (63,5 odstotka), ki se je nato morala usklajevati z rastjo plač. V prihodnosti pa bo ta formula obrnjena, odmerni odstotek bo postavljen višje na 70 odstotkov, posledično pa se pokojnina ne bo več toliko usklajevala z rastjo plač, ampak predvsem z rastjo inflacije, je dodal.
Po njegovih besedah je reforma nujna, saj se kot družba staramo. “Razmerje med aktivnimi plačniki in tistimi, ki prejemajo pravico do pokojnine, se bistveno spreminja. V Evropi temu rečejo demografski prehod,” je poudaril.
“Trije bistveni ukrepi obravnavajo vzdržnost. Starostne meje se podaljšujejo za dve leti, to je nujno, ker se kot družba staramo. Druga stvar je indeksacija – v preteklosti smo šli v pokoj s slabo pokojnino, ki se je usklajevala s plačami, zdaj bomo šli v pokoj z dobro pokojnino, ki se bo usklajevala večinoma z inflacijo in ne z rastjo plač. Tretja stvar pa je referenčno obdobje, do zdaj se je štelo najboljših 24 let, zdaj bo štelo vseh 40 let, pri čemer bomo najslabših 5 let lahko odšteli,” je predstavil Mesec. Dodal je, da se višajo invalidske pokojnine. “Lani je najnižja invalidska pokojnina znašala 490 evrov, s 1. 1. 2026 pa bo 610 evrov. Za 22 odstotkov dvigujemo pokojnine najrevnejših invalidov,” je pojasnil.
Katere spremembe prinaša pokojninska reforma?
Po predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala – po tri mesece na leto – in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let.
Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Izračun bo opravil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) tako, da bo poiskal najugodnejšo kombinacijo za zavarovanca.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov.
Pri rednem usklajevanju pokojnin bo do leta 2030 formula za usklajevanje sestavljena po sistemu 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače v preteklem letu in 50 odstotkov rasti povprečne inflacije v preteklem letu. Nato bo formula do leta 2040 postopoma bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač – na leto se bo spremenila za tri odstotne točke. Leta 2040 bo redna uskladitev potekala po formuli 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov rasti inflacije.
Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je od danes do 21. aprila v javni obravnavi.
Nato bo sledilo zasedanje ESS, kjer bodo obravnavali predlagane popravke in komentarje iz javne razprave, tiste, ki bodo za socialne partnerje sprejemljivi, pa bodo vključili v spremembo zakona. Na vladni strani si želijo, da bi novelo zakona v državnem zboru obravnavali na majski ali junijski redni seji, vsekakor pa še pred začetkom. Ko bo zakon potrjen v državnem zboru, bo začel veljati 1. januarja 2026, večina sprememb, ki jih zakon uvaja, pa se bo začela izvajati šele čez dve leti.
